UVERTURA V PISANJE DIPLOME

Požiram odlično knjigo! In ne, žal to ni gradivo za diplomo. Si želim, da bi bilo študijsko gradivo, z vsem srcem si želim, da bi ga lahko prebirala tako hitro, kot sem prebrala zadnjo zgodbo. Vendar mi ne smete zameriti, vsi potrebujemo oddih, morda je moj samo malo daljši. Pa po naravi sem počasnela. Ter tudi lenivec. Kljub temu z diplomo napredujem. Sicer počasi, pa vseeno so koraki že narejeni, gradivo zbrano in sedaj sledi psihična predpriprava za študiranje več kot 2000 strani obsegajočega angleškega gradiva, ki je samo uvod v pisanje. Veliko? Ja, meni je ogromno. Ravno zato sem si včeraj in danes vzela čas za bralni intro ter prebrala 2 knjigi. Dve knjigi, ista zgodba, saj gre za nadaljevanje. Odlična zgodba, še boljši stil pisanja. Ko bi vsaj jaz kdaj tako pisala. Tako zelo intenzivno, zanimivo, čustveno, nagajivo, inteligentno in začinjeno s pravo mero humorja, cinizma in ironije. Ko bi vsaj. Ne, ne diplomo; moje blogovske izlive si želim pisati tako.

Vas zanima naslov knjige? Vam povem, tudi če vas ne, saj je zgodba pristala na mojem seznamu »Priporoči ostalim«. Knjiga je bila zapisana na mojem lističu za izposojo kar nekaj časa, pa ni našla poti do mojega doma. Do predvčerajšnjim, ko sem po naključju našla ta listek in si knjigo še isti dan izposodila. Do včeraj niti nisem vedela, da obstaja nadaljevanje. Po kratkem brskanju sem vendarle ugotovila, da ta prečudovita zgodba še ni dobila svojega epiloga ter si globoko oddahnila ter še isto uro tekla v knjižnico po drugi del. Ter ga tudi takoj prebrala. Naslov prvega dela je Proti severnemu vetru, drugega pa Vsakih sedem valov (avtor Daniel Glattauer). Ne bom vam izdala niti drobca zgodbe, če vas slučajno zanima, jo enostavno preberite. Verjemite, ne bo vam vzela veliko časa. Odlična je in vredna vsake bralne minute. In tako zelo zanimiva, da sem med branjem kar požirala besede in v naglici kakšno tudi izpustila. Vse v želji, da izvem več, več in še več. Zato tako intenzivno in hitro branje.

Dolžna sem še obrazložitev »bralnega intro-ja«. No, saj vem, kaj si mislite - le kaj ima diploma zveze z njenim branjem knjig! Pa ima. Zato, da si dokažem, kako hitro lahko berem (če želim) in da je možno, povsem realno možno, 578 strani prebrati v dveh dneh (skupaj morda le 5 ur branja). Morda bo to dejstvo delovalo kot spodbuda, morda pa res iščem samo opravičilo/izgovor. Upam na prvo, je pa povsem možno in realno, da se zgodi slednje. Branje zanimive zgodbe ni in nikoli ne more biti enako branju dolgočasne in suhoparne študijske literature. Kako si želim, da bi lahko tistih 2000 strani nadomestila z branjem takih knjig, kot je Proti severnemu vetru. In kako si želim, da bi bila diploma že končno za mano … torej je sedaj čas za delo, od neštudijskih knjig pa se sedaj do nadaljnjega poslavljam. 

ČETRTKOV POLFINALNI VEČER & VELIKI FINALE

Letošnja evrovizijska saga je končno za nami. Priznam, da je še meni sedaj proti koncu začelo zmanjkovati moči in energije za sledenje aktualnemu dogajanju in tudi za pisanje. Preveč razvlečeno.

Rezultati četrtkovega polfinalnega večera so v meni prebudili nove upe in velike apetite po morda dosedanji morebitni najboljši uvrstitvi Slovenije na tem tekmovanju. Naša Maja je bila na odru vrhunska. Ta glas! Vedno znova se mi postavijo kocine pokonci.

Drugi polfinalni večer je bil za moje pojme precej močnejši od prvega in zaradi tegadelj sem bila že malce skeptična, ali se nam bo uspelo uvrstiti v finale ali ne. In do momenta, ko so nas poklicali kot predzadnje, sem že vrgla puško v koruzo in začela bentiti nad našo žalostno usodo. Potem pa sem končno zaslišala tisto magično besedo – SLOVENIA – in od veselja sem začela kričati. Končno, končno v finalu!

V enem izmed prejšnjih zapisov sem predhodno obdelala četrtkove pesmi in podala napovedi, za koga menim, da se bo uvrstil v finale. In zopet sem bila pri svojih napovedih 60-odstotno točna, tako kot pri napovedih prvega polfinala. Z napredovanjem v finale so me v četrtek zvečer najbolj presenetili Moldavci, Romuni, Ukrajinci in Irci. Ostale sem pravilno napovedala in so si finale bolj ali manj tudi zaslužili. Edina iz drugega polfinalnega večera, ki je po mojem mnenju ostala krivično neopažena je bila Bolgarija s svojo Poli. Pri Moldavcih me je zmotil cirkuški pridih, katerega ne podpiram, sama pesem pa mi postaja čedalje boljša. Romuni so poslušljivi, ukrajinska pesem pa mi ni niti najmanj všeč. Jih je rešila peščena risarka s svojimi mojstrovinami v ozadju? O enojajčnih Ircih pa samo toliko: sta dokaz, da ljudje še vedno ne vidijo bistva (ki naj bi bila glasba) ter da je (in očitno bo) cirkus še vedno prisoten in tudi popularen. Ko že pomislim, da se Evrosong vrača na pravo pot, mi dva enojajčnika dokažeta ravno nasprotno. Kako bi lahko bolje izrazila svojo negativno nastrojenost do njiju dveh? Morda tako: sta edina, za katera si nisem želela, da bi zmagala! Če bi se to slučajno zgodilo, sem se že zaobljubila, da naslednje leto Evrosong bojkotiram!

No, na srečo nam je včerajšnji finale postregel z zmagovalcema iz Azerbajdžana. Kot sem rekla: »Kdorkoli drug, samo Irca naj prosim NE zmagata!« In res hvala bogu, da nista!

Zmagovalna pesem mene ni ravno navdušila. Je sicer radijsko poslušljiva, vendar meni nič takega, kar bi si sama z veseljem zavrtela. Njuna pesem, še bolj pa izvajalca sta me pustila popolnoma mlačno. Od zmagovalke pa bi pričakovala vse kaj drugega. Namesto cirkusa je očitno zmagala »ljubezen v svoji belini«, vendar pa to ni TO. Preveč cukra, preveč patetike, preveč nekvalitete. Na koncu, ko sta ponovila svoj zmagovalni nastop, sem skorajda oglušela od tistih čudnih zvokov, ki bi jih morali definirati kot petje, pa žal v to kategorijo ne spadajo. Vsak lolek bolek s povprečnim posluhom in glasom bi lahko tako odpel … če ne celo bolje! Razočarana.

Kljub neuspehu Estonije (24. mesto v finalu) mi je Rockefeller Street še vedno odlična pesem. Za Madžarsko, ki je bila prav tako moj favorit, lahko rečem le to, da pesem v svoji živi varianti ni to, kar je drugače. Zasedla je 22. mesto.

Kar se tiče prvega mesta, lahko rečem, da bi bila veliko bolj vesela, če bi od teh, ki so bile še bolj pri vrhu recimo zmagala Danska, BiH, morda celo Švedska (ki je od začetka nisem prenašala najbolje).

Nad uvrstitvami nekaterih sem bila pa že kar šokirana:

Kako je Italija pristala na 2. mestu mi še sedaj ni jasno. Od kje vse te točke? Kaj je dobrega na tej pesmi? Isto velja za Grčijo! Kako za vraga taka dobra uvrstitev (7. mesto)?! In Ukrajina, ki je bila kar četrta? Saj verjetno niso glasovali samo za peščeno risarko, nekaj v pesmi je glasovalce že moglo pritegnili. Ter Nemčija (10. mesto) – obup od pesmi. In se sprašujem, kaj je to bilo, ko pa so bili vsi kar nekaj razredov slabši od naše Maje in hkrati na končni lestvici uvrščeni višje od nas … Whatever!

O okusih se baje ne razpravlja, rečem lahko le to, da sama očitno že nisem del povprečnega evropejskega okusa za glasbo.

Tavelki so se pa uvrstili tkole: najbolje je šlo Italiji (2. mesto), Nemčija (10.), Velika Britanija (11.), Francija (15.) in Španija (23.). Glede na to, da so Blujevci Blujevci in da jim je dvorana bučno aplavdirala, so pogoreli. Povsem po pričakovanjih. Končali so na 11. mestu, vendar si drugega kot zmage sigurno niso želeli.

Ko gledam tole lestvico s končnimi uvrstitvami, vidim, da bi bilo v mojih idealnih razmerah tako, da bi bila kontra obrnjena. Torej, da bi bilo 25. mesto prvo mesto in tako bi zmagala Švica. Zares mi je všeč. In Estonija, tudi Madžarska in Finska, Avstrija. Našo bi pa tako ali tako postavila na mesto zmagovalke.

Komentator večera, Andrej iz Hoferja, je bil tokrat precej bolje pripravljen kot prejšnje dni. Dalo se ga je poslušati, tu in tam je celo povedal kaj zanimivega in novega. Na koncu nas je seznanil z informacijo, da je naša Maja Keuc v polfinalu zasedla 3. mesto. In hkrati kiksnil, ko ji je za ta vrhunski dosežek pripisal srebrno medaljo. Od kdaj pa se za 3. mesto podeljuje srebrna medalja?

3. mesto v polfinalu je za Slovenijo zares izjemen dosežek in dokaz, da se ob umiku medsosedskih in migrantskih faktorjev lahko uvrstimo zares visoko. Res je, da smo v finalu dobili največ točk od bivših južnih, pa vendarle nam v polfinalu brez njih že ni šlo slabo. Očitno je, da ljudje na prvem mestu glasujejo za svoje sosede in za »svoje ljudi«, na dobre pesmi pa pozabljajo. Ravno zato je imela t.i. "strokovna žirija" svojo nalogo, ki pa je na žalost vseh nas ni dobro opravila. Dokaz za to smo mi, Francija, Avstrija in še kdo.

Hvala Maji za odličen nastop in končno 13. mesto je povsem zadovoljiv dosežek. Do desetega mesta nam je npr. manjkalo le 11 točk. Upam, da bomo v prihodnje na EMI še izbirali kakovostno nesporne izvajalce, ki jih Evropa opazi. Naslednje leto pa v Azerbajdžam … čakaj, da pogledam, kje je to … ooo, zraven Irana in Armenije … a ni tam neko krizno žarišče?

P.S.: A ni Slakonja legenda?! Če bi izbirali najboljšega podeljevalca točk, bi sigurno zmagal! Tisti štos z "wade hade ich da da, here are results from Slovenia" je superski, da ne govorim o pokojni hobotnici … presežek! Na 9:55.

ČRTA POD 1. POLFINALNIM EVROVIZIJSKIM VEČEROM

Če sem že napovedovala, je sedaj prav, da potegnem črto pod prvim evrovizijskim polfinalom in povem, kakšne so moje misli sedaj, ko sem vse pesmi videla in slišala tudi v živo.

Tako na splošno sem bila nad pesmimi in nastopi zelo razočarana. Tisti izvajalci, ki so imeli solidne glasovne sposobnosti so imeli žal slabe pesmi in tudi obratno – tisti, ki so imeli solidne pesmi so bili glasovno šibkejši.

1. POLJSKA: Magdalena Tul – Jestem

Beda, čeprav so me njene vokalne sposobnosti celo presenetile.

2. NORVEŠKA : Stella Mwangi – Haba Haba

V svojih vedeževaskih poskusih sem Stelli prisodila finale, pa ne na podlagi lastnih občutij, temveč izključno zato, ker sem menila, da bo gledalcem všeč zaradi teh afriških ritmov. Pa sem se očitno zmotila.

3. ALBANIJA: Aurela Gace – Feel the Passion

Še vedno NE. Pesem, ki se popolnoma izgubi. Menda Aurela živi v New Yorku; na njenem neprefinjenem stilu in frizuri se ji to žal ne pozna.

4. ARMENIJA: Emmy – Boom Boom

Trpljenje za ušesa. Moj bog, to je v živo zvenelo kot neke vrste mučenje. In preveč izvenkontekstnega cirkusa na odru.

5. TURČIJA: Yüksek Sadakat – Live it up

Sem pa res mislila, da jih bodo gledalci poslali naprej. Njihov nastop pa mi ni bil prav nič všeč. Preveč temačen in zelen.

6. SRBIJA: Nina – Čaroban

Kot sem napovedala, jo bomo gledali tudi v soboto. Čeprav retro, je bila deklina res med najbolj normalno oblečenimi in skuliranimi. Pa tudi pesem – večkrat kot jo slišim – raje jo imam.

7. RUSIJA: Alexey Vorobyov – Get You

Rus je dokazal mojo prvo večjo zmoto. Če sem še pred kratkim trdila, da me ruski fantiči nikoli ne prevzamejo, je Alexeyu tokrat uspelo. Tip je srčkan s tisto svojo blondtno frizurco.

8. ŠVICA: Anna Rossinelli – In love for a while

Meni najboljša pesem večera, pa tudi sama intepretacija je bila odlična – taka, ki jo z veseljem poslušaš in zraven ne trepetaš, da ji bo vsak hip zmanjkalo glasu. Le obleka … tista čudna rdeča obleka jo postara.

9. GRUZIJA: Eldrine – One more day

Ko jo večkrat slišiš, ni tako slab komad, vendar za moje pojme preveč dretja in preveč čudno-vesoljskih kostumov na odru.

10. FINSKA: Paradise Oskar – Da Da Dam

Naj mu bo. Kot sem že zadnjič napisala, mi je sama skladba zelo dobra. Vendar … še vedno glupo besedilo, ki pa mu ga oprostim, ker je očitno fantič tako glasbo kot besede spisal sam. Pesem lepa, besedilo zaostaja za časom kakšnih 10 let, njegova odrska oprava pa me ni prepričala. Le kje je staknil tisto srajco?

11. MALTA: Glen Vella – One life

Sama morda niti ne bi opazila, me je pa prijateljica spomnila na to, da je ta tip isti kot Suarezov fantič iz Ugly Betty. Manjkala mu je samo še mavrična zastava (čeprav je očiten tudi brez nje).

12. SAN MARINO: Senit – Stand by

Še vedno samo pozabljiva. In tista ženska, obleka in glas … nič posebnega.

13. HRVAŠKA: Daria Kinzer – Celebrate

Evo ga – dokaz, da so Hrvatje s tem, da so na ESC poslali tole štanco in Dario praktično storili samomor. V finalu jih ne bomo videli, edina stvar, ki me je pri nastopu fascinirala pa je njeno hitro preoblačenje. Morda veščina, ki bi si jo želela obvladati, saj sem sama prava počasnela.

14. ISLANDIJA:  Sjónni's Friends – Coming home

Največje presenečenje, ki je prišlo v finale. Zame vsaj. 

15. MADŽARSKA: Kati Wolf – What about my dream

In največje razočaranje večera! Kam hudiča sem tiščala glavo, ko sem menila, da bi lahko bila Madžarska letošnja zmagovalka. Moj bog, ne! Tega si ne zasluži. Če je pesem dobra v posneti verziji ob gledanju videospota, pa je v živo izzvenela. Kati se je matrala s svojim glasom, fušala in povsem pokvarila komad. O njeni turkizno-metuljski obleki, grozovitem prstanu in še grozovitejši pričeski ne bom izgubljala besed. Pa tista 2 zobotrebca namesto nog … ojoj, je res to komu lahko všeč? Z nastopom in interpretacijo največja poraženka.

16. PORTUGALSKA: Homens da Luta – Luta e alegria

Kot sem rekla – notranje fore v jeziku, ki jih ostala Evropa ne razume, pač ne morejo zapalit. Še danes ne vem, kaj so sploh počeli na odru.

17. LITVA: Evelina Sašenko – C'est ma vie

Ne bi jo pričakovala v finalu, morda jo je rešila strokovna žirija.

18. AZERBAJDŽAN: Ell & Nikki – Running Scared

Dobra pesmica, soliden nastop in pričakovano v finalu, kjer si zasluži biti.

19. GRČIJA: Loucas Yiorkas feat. Stereo Mike – Watch my dance

Zgrožena, da je šel v finale. Vse kar ima Grčija letos je postaven mladec, na katerem se oko z veseljem zadrži. Ušesa pa ne. Škoda, ker res ni zaplesal striptiza.

Napovedala sem, da bodo v finale šli: Madžarska, Švica, Turčija, Finska, Azerbajdžan, Armenija, Srbija, Hrvaška, Rusija in Norveška.

Moje napovedi so bile 60-odstotno uspešne, kar je najverjetneje precej večji odstotek uspešnosti vseh vedeževalcev skupaj! Pravilno sem v finale poslala: Srbijo, Azerbajdžan, Švico, Madžarsko, Finsko in Rusijo. Sama bi tja (po prvotnih napovedih) poslala še Turke, Armence, Hrvate in Norvežane, ki so že odšli kuči pjevajuči. Namesto njih pa bodo finale videli: Litva, Gruzija, Islandija in Grčija.

Prvi in tudi slabši polfinale je za nami, jutri pa DAN D, ko se bo končno pokazalo, če smo zreli za FINALE!

VELIKIH ALI MORDA NAJSLABŠIH 5?

19 izvajalcev iz prvega in 19 izvajalcev iz drugega polfinalnega evrovizijskega večera smo obdelali v prejšnjih dveh blogih, sedaj nam ostane še VELIKIH 5, ki imajo svoje mesto v finalu že zagotovljeno. Torej bo letos vse skupaj nastopilo 43 držav, ki se bodo bojevale za »evropski glasbeni prestol«. Verjetno ga ni izvajalca, ki si ne bi želel zmage. Saj Evrosong na koncu koncev je tudi tekmovanje in prav je, da dobimo zmagovalca.

Reka »Važno je sodelovati in ne zmagati!« nisem nikoli razumela. Zakaj bi se potem tisti, ki si zmage sploh ne želijo, želeli udeležiti kakršnegakoli tekmovanja?  Ta rek je navadna patetična potuha za vse zgube, ki ne prenesejo poraza ter potrebujejo neke vrste tolažbo, da niso tako zanič. Priznam, tudi sama porazov ne prenašam najbolje, vendar pa s tem moj ego le ni toliko prizadet, da bi potrebovala potuho ali se oklepala trapastih izgovorov.   

Res je, da večina izvajalcev od Evrosonga nima večjih pridobitev za svojo (potencialno) mednarodno kariero, se pa lahko pripeti, da te množica opazi … če si dober seveda. No, tudi v nasprotnem primeru te definitivno opazijo, vendar končni učinek ni enak. Tisti izvajalci, ki pa so širši evropski publiki znani že od prej, pa po navadi pogrnejo na celi črti. Takih je bilo že ogromno (npr. DJ Bobo, Kate Ryan, No Angels) in tudi letos bomo na odru videli svetovno znane face, ki se skrivajo pod imenom Blue in prihajajo iz Velike Britanije. Bo njim uspelo?

Torej ta šov le ni tako zelo slab, saj se neke kao slavne face verjetno ne bi želele blamirati na nekem nepomembnem in drugokategornem tekmovanju ter tako tvegali, da izgubijo svojo priljubljenost. Za ostale izvajalce, ki pa pozornosti milijonskih množic v svoji karieri še niso občutili, pa jih dejstvo, da jih bo tiste 3 minute gledalo več kot 120 milijonov ljudi, neznansko privlači.

Kdo so izvajalci velike peterice?

1. FRANCIJA: Amaury Vassili – Sognu

Mladec z angelskim opernim glasom, kateremu vsi napovedujejo zelo visoko uvrstitev. Kljub odličnemu vokalu mi pesem ne potegne najbolje. Ne čutim in ne želim, da bi bila ta pesem zmagovalna.

2. ITALIJA: Raphael Gualazzi – Follia d'amore

Že prvi takti pesmi delujejo kot časovni stroj, ki nas popelje par desetletij nazaj v zgodovino. Pesem si z lahkoto predstavljam kje drugje, morda v kakšnem filmu, ne pa na evrovizijskem odru.

3. VELIKA BRITANIJA: Blue – I can

Stavnice in napovedi jih uvrščajo visoko, se pa jim lahko kaj hitro dogodi žalostna usoda dosedanjih slavnih nastopajočih na Evrosongu. Če si Britanci zares tako zelo želijo zmage, jim predlagam, da drugo leto pošljejo Leono Lewis – deklino, ki ne more prav nikogar pustiti ravnodušnega (pa še bolj slavna je). I can pa sama ne bi uvrstila v TOP, ki se bo boril za letošnjo zmago.

4. NEMČIJA: Lena – Taken by a stranger

Lanska pesem je bila res srčkana, nalezljiva in te je takoj potegnila pokonci. Tole pa je zame največje letošnjo razočaranje. Vedno znova se zgodi, da se povratniki vrnejo s precej slabšo pesmijo. In ta letošnja pesem je meni prav ZANIČ, in to v smislu »Top bottom 5« zanič. Če sem lani še nekako spregledala njeno ne kaj preveč dobro petje, pa letos to ob tako slabi pesmi ni mogoče.

5. ŠPANIJA: Lucia Pérez – Que me quiten lo bailao

Ni nekaj, za kar bi moja ušesa zahtevala večkratno ponovitev poslušanega, se pa lahko z lahkoto postavi ob bok ostalim.

Morda so iz slednje peterice Blujevci res najboljša izbira, na drugo mesto bi postavila Španijo, potem pa Francijo, Italijo in na konec Nemčijo.

Še vedno upam, da bo zmagala Madžarska (nimam pa nič proti, da zmagamo MI), čeprav sem bila po ogledu prve vaje nad njo in njenim nastopom malce razočarana. Nastop je pomemben in prav kmalu bomo videli, kdo bodo tisti, ki jih bo dober nastop potegnil z dna in jih odrešil slabe uvrstitve in kdo bodo tisti nesrečneži, ki jih bo morda ravno slabši nastop stal zmage ali dobre uvrstitve.

Velikokrat se zgodi, da se predstavniki Velikih 5 znajdejo na samem repu končne lestvice, letos pa se  v glasbenem smislu stvari izboljšujejo - vse letošnje pesmi so v povprečju precej boljše od lanskih in to velja tudi za države velike peterice (z izjemo Nemčije)!

NAS BO TRINAJSTICA POPELJALA DO EVROVIZIJSKEGA FINALA?

Upam, da 12. maja 2011 naša Maja v Düsseldorfu ne ostane neopažena. No ja, saj lani verjetno tudi nismo bili spregledani … kdo pa bi nas lahko sploh prezrl?! Samo zanič smo bili. Letos si vsi želimo in pričakujemo finale. Težka bo, ker je konkurenca v 2. polfinalnem večeru precej močnejša od tiste iz prvega. Poglejmo, s kom bomo »merili svoje moči« (nastopajoči si sledijo v takem vrstnem redu, kot bodo prišli na oder):

1. BOSNA IN HERCEGOVINA: Dino Merlin – Love in rewind

Vsem je všeč, tudi na stavnicah kotira visoko. Pesem je dobra, vendar za moj okus ni vredna zmagovalne trofeje. Načeloma mi je pesem všeč in si zasluži nastop v finalu, kjer se bo ravno tako uvrstila visoko (napovedujem, da vsaj med prvih 5), sam nastop pa mi je preveč ciganski. Zaradi skupnih korenin in balkan nostalgije mu bomo Slovenci podelili kar nekaj točk, če ne celo dvanajstico.

2. AVSTRIJA: Nadine Beiler – The secret is love

Odličen vokal, odlična balada. Če se ne motim, je tudi edina taka letos. Spominja na Liso Andreas, ki je leta 2004 zastopala Ciper s pesmijo Stronger every minute; tudi ona začne brez glasbe v ozadju in proti koncu pesmi res razpre svoje glasilke do konca. Že zaradi dejstva, da je edina balada, jo bomo (upam vsaj) poslali v finale.

3. NIZOZEMSKA: 3JS – Never alone

Precej boljše kot lani! Se pa zna zgoditi, da bo ob ostalih zbledela in do začetka glasovanja zapustila naš spomin.

4. BELGIJA: Witloof Bay – With love baby

Zadnje čase popularna zvrst – izključno vokalna skupina, ki nas začara z vsemi možnimi glasovi. Vprašanje je le, če se bodo tudi v živo na evrovizijskem odru odrezali in nas prepričali. Sicer so dobri, vendar jih s številnejšimi zasedbami kot so npr. naši Perpetuum Jazzile ne bi primerjala. Ne le kvaliteta, tudi kvantiteta lahko včasih naredi svoje. In jaz raje slišim 40 glasov kot le 6.  

5.  SLOVAŠKA: TWiiNS – I'm still alive

Ni tako slabo, samo všeč mi pa tudi niso kaj preveč. Bomo videli …

6. UKRAJINA: Mika Newton – Angels

Poslušam in nič na tej pesmi mi ni všeč.

7. MOLDAVIJA: Zdob si Zdub – So lucky

Teh fantov se pa spominjam … leta 2005 so že dobili svojo priložnost in jo kar dobro izkoristili. S sabo na oder so pripeljali starejšo mamuškico v narodni noši, ki je zažigala na bobnu. Kar se tiče povratnikov na ESC je po navadi tako, da se v drugo precej slabše odrežejo kot prvič. Tudi v tem primeru bo verjetno tako. Letos me niso prepričali.  

8. ŠVEDSKA: Eric Saade – Popular

Nekaj med ABBO in Biebrom. Gre že za dokaj uveljavljen, če ne že kar »tradicionalen« beat, ki ga lahko vsako leto slišimo od Švedske. Včasih so boljši, včasih povprečni, vedno pa dolgočasni s pomanjkanjem idej za ustvarjanje v kakšnih drugih glasbenih zvrsteh … ma kaj zvrsteh … ko bi bil vsaj ritem drugačen. Tako pa vsako leto ista pesem (dobesedno)! Pri meni Eriček žal ne bo popularen, stavnice pa kažejo, da je ljudem na splošno kar všeč … morda zaradi te Bieber manije.

9. CIPER: Christos Mylordos – San Aggelos S'Agapisa

Kristus! Morda mu lahko res samo še njegov soimenjak pomaga k boljši uvrstitvi. Tole drugače finala ne bo videlo. Začetek pesmi je še nekako obetaven; v momentu, ko pa se pesem razživi s kitarami, pa zame pesem umre.

10. BOLGARIJA: Poli Genova – Na inat

Pesem je v celoti zapeta v bolgarščini in ne boste verjeli – všeč mi je! Torej je le možno, da ljudje ne razumemo besede in kljub temu z veseljem pesem poslušamo znova in znova. Že zaradi »jajc«, da pojejo v svojem jeziku in ob dejstvu da gre za zelo solidno pesem, ki gre takoj v uho, jih pošiljam v finale. Poli je zakon!

11. MAKEDONIJA: Vlatko Ilievski – Rusinka

Ja šment, ni v pravem polfinalnem večeru, ko pa Rusinke v polfinalu zanj ne bodo mogle glasovati. Strategija je odlična – Rusink je res daleč največ in če bi jim postavni makedonski mladec ogrel sibirska srca, se bi znalo zgoditi, da ga vse te ruske točke popeljejo zelo visoko. Pesem pa je zelo poslušljiva in verjetno bo ogrel še marsikatero nerusko srce. V finale bo najverjetneje prišel, tam pa ga sigurno nestrpno pričakujejo lepe Rusinke s svojimi točkami.

12. IZRAEL: Dana International – Ding Dong

Vsako leto več povratnikov, ki si želijo druge priložnosti. Dana International svojega prvega uspeha ne more preseči, saj je leta 1998 zmagala z Divo. Še vedno ne vem, ali je Dana transvestit ali pa samo nekdo, ki je zamenjal spol. Če so jo sprejeli že leta 1998, se letos pozornost ne bo vrtela okoli njenega/njegova spola. Njena pesem pa tudi ni nič tako zelo posebnega, da bi lahko ponovila svoj uspeh. Če bo prišla v finale, je lahko že srečna …

13. MI SLOVENCI: Maja Keuc – No one

Tudi meni je slovenska Vanilija boljša od angleške različice. Vse kar želim je, da Maja s svojim stasom in izjemnim vokalom ter interpretacijo pesmi začara vso evrovizijsko občinstvo, ki nas bo popeljalo v finale. Če ga ne vidimo letos, ne vem, če ga bomo še kdaj ugledali.

14. ROMUNIJA: Hotel FM – Change

Luškana melodija, ki bi ob slabši konkurenci, t.j. če bi prišla v prvi polfinalni večer, imela vse možnosti za uvrstitev v finale. Sedaj pa … kdo ve.

15. ESTONIJA: Getter Jaani – Rockefeller Street

Moja favoritka 2. polfinalnega predizbora. Bodisi zmaga madžarska Kati bodisi estonska Getter bom zelo zadovoljna. Trenutno za malenkost bolj preferiram Madžarsko, morda pa se zgodi, da me Getter v živo bolj prepriča. Odlična pesem za poskakovanje. Ko jo slišiš prvič, je že ne pozabiš več.

16. BELORUSIJA: Anastasiya Vinnikova – I am Belarusian

Še en patetičen nacionalističen komad z obupno izgovorjavo angleškega besedila. Če res tako zelo ljubiš svojo Belorusijo, se le brž vrni domov.

17. LATVIJA: Musiqq – Angel in disguise

Še ena izmed tistih, ki me prav nič ne ganejo. Latvijske 3 minute na velikem odru bodo verjetno služile za lu-lu pavzo.

18. DANSKA: A friend in London – New Tomorrow

Boljši kot Švedi so mi že. Dobra melodija, vendar spet … besedilo me precej odvrne. Že rajši poslušam zlajnana ljubezenska besedila kot razne apele/nagovore k spreminjanju sveta. Glasba mora biti zabava. Lahko je zgodba, lahko je medij za izražanje lastnih prepričanj in mnenj, NE pa apel in nagovor ljudstvu za boljši jutri. Še malo pa nas bodo že politiki nagovarjali preko glasbe. Odvratno!

19. IRSKA: Jedward – Lipstick

Po mojem mnenju je njuna edina vloga na tem Evrosongu, da se spetljata s slovaškima dvojčicama. Morda bi v skupni navezi prihodnje leto bolje sekali. Letos pa žal ne.

V finale bi poslala naslednje države:

1. Slovenija (se razume seveda)

2. Estonija

3. Bolgarija

4. Avstrija

5. BiH

6. Makedonija

7. Danska

8. Belgija

9. Slovaška

10. Švedska (zaradi mene tudi če ostane v polfinalu)

Cirkus počasi zamira, glasba se vrača. Sicer je pred nami še dolga pot, vendar pa vsak napredek šteje. Letošnje pesmi so precej boljše od lanskih in upajmo, da se bo tudi v prihodnje ta trend ohranjal. Kvantiteta ne šteje, šteje naj kvaliteta pesmi in izvajalcev! 

BOMO ZMAGOVALNO PESEM EVROVIZIJE SLIŠALI ŽE V 1. POLFINALNEM OBRAČUNU?

Pričenja se … vsa ta vročica okoli Evrovizije. Do prvega polfinala manjka samo še dober teden in to je zadnji čas, da se poglobimo v letošnjo evrovizijsko ponudbo. Tudi RTV je že začel s svojimi oddajami, kjer bodo predstavili vse letošnje skladbe in jih z gosti tudi malo pokomentirali. To prvo oddajo sem si pogledala … nič takega, da bi si želela ogledati še naslednje oddaje (dolgčas pač). Pesmi so tako ali tako že vse zdavnaj dosegljive, tako da jih lahko tudi sama preposlušam in pokomentiram. To, da bom svoje mnenje tudi zapisala, je prav ena dobra reč … namreč, ko bo vsega tega cirkusa konec, bom lahko pogledala tale zapis in ovrednotila svoje vedeževalske sposobnosti. 

Sicer obstaja razlika – moji komentarji in opažanja so nastali zgolj na podlagi glasbe, ki je dosegla moja ušesa; in to so seveda studijsko posnete pesmi. V živo sem prepričana, da BO drugače – slabše seveda, vsaj pri tistih s povprečnimi glasovnimi sposobnostmi. Teh pa je večina, kot po navadi. Seveda ne smemo zanemariti tudi ostalih dejavnikov vpliva, ki bodo mešali štrene – nastop, koreografija, obleka, faktorji presenečenja ter faktorji zgražanja.

Tokrat se osredotočam na prvih 19 pesmi iz prvega polfinalnega večera (sledijo si v takem vrstnem redu, kot bodo 10. maja 2011 pricapljali na oder):

1. POLJSKA: Magdalena Tul – Jestem

Lanske pesmi se ne spomnim, torej očitno ni prišla do finala. Letošnja ni tako slaba pesem in ob zares slabih konkurentih ima morda manjše šanse za preboj do finala.

2. NORVEŠKA: Stella Mwangi – Haba Haba

Kaže, da pesem nima medmetnega refrena. Dasiravno ne vem, iz katerega jezika je tale Haba Haba, bi moji možgani logično sklenili, da ta jezik prihaja nekje iz podsaharske Afrike. Kaj pa vem, mene ne prepriča niti s tem miganjem in ritmom.

3. ALBANIJA: Aurela Gace – Feel the Passion

Ne, ne in ne. Morda bi še šlo do t.i. »refrena«, ki je zame slabši od preostanka pesmi. Refren pa ja ne more in ne sme biti slabši od ostalih kitic. Enkratno poslušanje te pesmi je povsem zadovoljilo moje potrebe po bruhanju.

4. ARMENIJA: Emmy – Boom Boom

Napovedujem ji, da pride v finale, vendar pa … pesem je, kot bi bila sestavljena iz dveh povsem različnih pesmi. Vsaka zase bi funkcionirala prav v redu, skupaj pa žal ne. Drugače pa pesem ima ritem, dokaj spodobno melodijo, ki se ti zasidra v uho in kaj kmalu te prime, da bi malo zamigal. O medmetnem besedilu ne bomo izgubljali besed … velikokrat je bolje, da človek besedila ne razume, kot da je soočen z avtorjevim pomanjkanjem talenta/znanja angleščine.

5. TURČIJA: Yüksek Sadakat – Live it up

Do finala. Saj vemo, tudi ob slabi pesmi, se jim finale ne bi izmuznile. Vendar pa je Live it up daleč od slabe pesmi, meni je zelo všeč. Končno kitare in rock! Všečno, vendar ne tako zelo, kot so mi bili všeč Athena, ki so Turčijo zastopali leta 2004 s pesmijo For Real in v finalu zasedli odlično 4. mesto.

6. SRBIJA: Nina – Čaroban

Z eno besedo = RETRO. Včasih mi retro paše, večino časa pa ne. Kaj pa vem … res je, da sem dostikrat nostalgična, vendar pa nisem za to, da se ob pomanjkanju idej zatekamo v zgodovino. Original je pač neponovljiv. Lahko nam uspe, da prekašamo original, vendar Čaroban to že ni. Kljub temu gre v finale.

7. RUSIJA: Alexey Vorobyov – Get You

Kaj vem … nekje v zlato sredino bi ga umestila. Je poslušljiv pa hkrati nič posebnega. Napovedujem mu finale. Škoda, ampak mene ti ruski fantiči nikoli ne prevzamejo.  

8. ŠVICA: Anna Rossinelli – In love for a while

Srčkana pesmica s poslušljivim besedilom, za katero nisem prepričana, da jo bodo gledalci sprejeli v tolikšni meri, da bi pristala v finalu. Upam pa na najboljše. Jaz bi jo poslala, ker je ena izmed redkih v tem polfinalu, ki bi si napredovanje zaslužila.

9. GRUZIJA: Eldrine – One more day

Malo hard, malo rap. Meni zaenkrat ni med favoriti.

10. FINSKA: Paradise Oskar – Da Da Dam

Tudi meni ta pesem in izvajalec v spomin prikličeta lanskoletnega belgijskega izvajalca po imenu Tom Dice. Bil je moj lanskoletni favorit z izvrstnim komadom in preprostim nastopom, ki je dosegel gledalca. Finski Paradise Oskar mu ne seže niti do kolen. Ob prvem poslušanju mi je bila pesem všeč, vendar pa me je že takoj zmotil ta okoljevarstveni apel v besedilu. Kaj nismo precej prepozni za take nagovore? Če bi nastopal s tem apelom 10 let nazaj, bi si mislila: »OK, tip ima point, pa še dobra pesem je.« Danes pa si mislim: »Kako si patetičen s temi svojimi okoljskimi izlivi, niti dobra melodija te ne reši. Kje si bil pa pred desetimi leti? No, morda se še nisi rodil … vendar, kakorkoli že – danes si prepozen!« Pa še nekaj … očitno mu zmanjkuje besed in idej, saj se je zatekel k mašilom da da in dam (ki sicer v našem prelepem jeziku nekaj pomenijo, v angleščini pa prav nič!). Če že nagovarjaš, nagovarjaj silovito! To pa je bled nagovor z dobro glasbeno podlago. To je vse.

11. MALTA: Glen Vella – One life

Razočarana. Že dolgo niso poslali tako slabe pesmi na ta šou. Hvala, ne.

12. SAN MARINO: Senit – Stand by

Pozabljiva. In v meni ne zbuja prav nobenih občutkov ali besed, s katerimi bi jo lahko še kako drugače opisala. Ta bo šla takoj po polfinalu nazaj domov kot tudi Malta.

13. HRVAŠKA: Daria Kinzer – Celebrate

Sedem vikendov sem spremljala hrvaško Doro in bila na koncu dvakrat razočarana. Še kar ne morem dojeti, da na Evrosong pošiljajo tole štanc štanco na prvo žogico, ko pa bi lahko malce tvegali in  izbrali odličen komad Stotina godina. No saj, kar je slabše za njih, je boljše za nas … vendar pa kljub temu drugega razočaranja – da niso izbrali Jacquesa Houdeka – ne bom prebolela nikdar in nikoli. Kako se lahko zgodi, da imaš v državi takšen vokal z izjemno interpretacijo in ga pustiš doma? Neverjetno. Kar so letos naredili Hrvati, bi lahko definirali kot zločin proti človečnosti … ali pa samomor.

Če ste morda prebrali moj blog o EMI in DORI, potem se spomnite, da sem se takrat spraševala, če sem prav slišala refren pesmi zmagovalke v angleščini … refren in naslov pesmi sta bila Break a leg. Očitno jim je vsaj tu pravočasno prišlo in so ga zamenjali za Celebrate. Morda bodo celebrirali do finala, v finalu pa nikakor ne.

14. ISLANDIJA:  Sjónni's Friends – Coming home

Ga slišiš, ni napačen, vendar pa ne prevzame v zadostni meri.

15. MADŽARSKA: Kati Wolf – What about my dream

Če se vpraša mene, je to letošnja zmagovalka! Izjemna pesem z dobrim besedilom. Hitra pesem, zraven katere se lahko pleše, poje in veseli. Del pesmi je v madžarskem jeziku in to pesmi ne naredi slabše! In lahko se jo posluša znova in znova, pa se je človek ne naveliča. To je zmagovalna definicija in če Madžarska zmaga s svojo Kati, bom nadvse zadovoljna nad izborom gledalcev in poslušalcev! Je pa res, da moramo počakati še na »live« izvedbo, da slišimo, če tudi v živo tako zažiga!

16. PORTUGALSKA: Homens da Luta – Luta e alegria

No ja, morda pa njim portugalščina škodi. Ali je to morda slaba pesem? Drage države, ki sodelujete na ESC-ju, in vsi tisti, ki glasujete: Interne fore (kot tale portugalska že mora biti) na Evroviziji ne zažgejo! Zakaj? Ma zato, ker jih svet ne razume! Vse kar dosežete s pajaci, ki jih pošljete na ta šou, je to, da se vam cel svet posmehuje in vas ima za kretene in bizgece! Dragi Slovenci, tudi na vas je letelo vse to … kar spomnite se, kaj za enega hudiča ste poslali lansko leto. Zaradi vas še jaz izpadem bizgec brez okusa za glasbo! Upam, da se učite na napakah! Saj veste, osel gre samo enkrat na led – gremo Slovenci večkrat?

17. LITVA: Evelina Sašenko – C'est ma vie

Morda pesem za v kakšen film, ne pa za na evrovizijski oder. Že pozabljeno.

18. AZERBAJDŽAN: Ell & Nikki – Running Scared

Včeraj je Marlenna komentirala, da je ta komad patetičen. Oprosti, če je to patetika, kaj pa so potem ostale pesmi? To pesem bi uvrstila v zgornji del zlate sredine. Je dober komad, ki bi si ga človek še kdaj z veseljem zavrtel. Spominja me na eno bolj znano skupino, pa se ne spomnim na katero … Aha, morda na One Republic, zaradi tistega ooo-ujanja. Finale jim ne uidejo.

19. GRČIJA: Loucas Yiorkas feat. Stereo Mike – Watch my dance

WTF? Saj je prav, da gremo »out of the box«, samo jaz si tega ne predstavljam takole. So zameštrali vrstni red? Prevladuje »spev« Stereo Majka in ne Yiorkasa … torej bi se morala imenovati Stereo Mike feat. Loucas Yiorkas. Ne bom rekla, da mi nista všeč, ker bi se zlagala … grški bog z imenom Loucas še kako prebudi vse moje čute. In ubogala ga bom. Tako kot veli v naslovu pesmi  - Watch my dance -, tako bom naredila: gledala bom njega, pa tudi njegov ples! Najraje pa bi videla, če bi šlo za striptiz. V tem primeru morda še glasujem zanj! Z mojim glasom ali brez jim bo šlo letos brez Cipra na tesno.

V finale pošiljam:

1. Madžarska

2. Švica

3. Turčija

4. Finska

5. Azerbajdžan

6. Armenija

7. Srbija

8. Hrvaška

9. Rusija

10. Norveška

Čedalje več pesmi je zapetih v angleškem jeziku. Menda zato, ker tako ljudje razumemo, kaj se prepeva in to menda vpliva na končno uvrstitev pesmi. Nihče pa ne pomisli, da če je pesem dobra, ji dobra uvrstitev kljub nerazumljivemu jeziku ne uide. Tako pa se v upanju na boljšo uvrstitev vsi zatekamo k rešilni bilki, ki jo imenujemo angleščina. Tudi če se z angleščino lomimo in komaj vsako drugo besedo pravilno izgovorimo … pa kaj … in če avtor več od primitivnega angleškega besedila brez vsebine ne premore … pa kaj! Pojmo v angleščini, tako nas bodo vsaj vsi razumeli. Ali pa tudi NE! Včasih je bolje, da ostaneš nerazumljiv.

Dobra pesem je in mora biti dobra pesem, pa tudi če je zapeta v jeziku, s katerim se sporazumevajo … npr. delfini!