nedelja, 28. avgust 2011

KAKO ŠIT PESEM LAHKO POSTANE ODLIČNA!

Justin Bieber res ni nekdo, ki bi spadal na seznam glasbe, ki jo poslušam. Se spomnite tiste njegove pesmi z naslovom Baby? Čisto posiljevanje ušes (in oči, če gledamo spot). Vedno znova se je ta pesem nekje vrtela. Ne vem, če je sploh možno, da je še kdo ni slišal. Čeprav NEHOTE! To je tale (saj ni vredna, da jo nalimam tukaj).

Prejšnji teden sem na Youtubu iskala neko staro pesem in slučajno naletela na odlično cover verzijo v izvedbi Julie Nunes. Ker mi je bila tako zelo všeč, sem poslušala še nekaj njenih drugih predelav in vse so zelo dobre. Punca snema svoje cover verzije različnih pesmi  in jih objavlja na spletu. Igra ukulele in ne vem še koliko drugih inštrumentov (ljubim ukulele … res, ta zvok obožujem). Pa še zabavna je. Vsak njen izdelek je neke vrste glasbena videosmešnica.
In tako, ko sem malo brskala in poslušala, kaj vse je že predelala, sem naletela tudi na Bibrovo zgoraj omenjeno pesem. Baby, ta pesem je postala poslušljiva! Pa kaj poslušljiva, ta pesem je noro dobra. Pesem, ki je totalen podn v originalni verziji je postala čisto drugačna, ko jo je v roke vzela Julia Nunes. Poglejte in poslušajte:

Tiste kuhalnice sekajo :)

Poleg predelav ima Julia tudi že svoj prvi album, drugi pa je nekje na poti.

JULIA NUNES. Zapomnite si to ime. 

torek, 23. avgust 2011

TUDI PRI KRKU OPAZILI MORSKEGA PSA

Po poročanju portala 24ur.com so pri Reki opazili morskega psa! Morski pes je plaval 300 metrov od obale ter skrbno in premišljeno kar 20 minut opazoval kopalce. Ker ni opazil/zavohal nobenega dobrega mesa, ki bi mu teknilo, se je obrnil in odplaval neznano kam. Kdaj se je slednji incident nadlegovanja kopalcev pripetil, iz članka ni razvidno. Isto novico najdemo tudi na portalu rtvslo.si, kjer je v novici podan tudi podatek KDAJ. Menda je bilo to včeraj (ponedeljek).

Še vedno ni znano, za katero vrsto morskega psa gre, strokovnjaki pa predvidevajo, da gre za eno izmed človeku popolnoma nenevarnih vrst. V kolikor so njihova predvidevanja napačna, bomo to izvedeli iz članka z naslovom PRI REKI SE JE MORSKI PES POSLADKAL Z NEZNANIM PLAVALCEM.

No, tako. To je bilo včeraj. Nihče pa ni objavil, da so morskega psa opazili in dokumentirali že v petek, torej kar 3 dni prej in to na otoku Krku. Zatorej to novico objavljam jaz:

»Navdušena plavalka Barbina Blondina je v petek, 19. avgusta 2011, želela posneti nekaj fotografij sončnega zahoda. Na plažo pri kraju Punat je čisto po naključju vzela fotoaparat in okoli 8. ure zvečer vsa navdušena fotografirala sončni zahod. Po njenem pričanju je šlo za enega izmed lepših sončnih zahodov. Ko je prišla domov, je pregledala vse fotografske izdelke in z odprtimi usti obstala ob naslednji fotografiji:

 Avtor: Barbina Blondina

Popolnoma razvidno je, da je v objektiv nenamenoma poleg barv sončnega zahoda ujela še neko nedoločeno plavut, ki štrli nad morsko gladino. Po njenem mnenju gre za plavut morskega psa, taistega, ki so ga 3 dni kasneje opazili pri Reki. Strokovnjaki si zaenkrat še niso enotni, ali gre res za plavut morskega psa ali pa morda plavut kakšnega drugega morskega bitja. So pa s primerjalno metodo izključili delfina:

 Avtor: Barbina Blondina

Vidite, znana delfinova plavut na spodnji sliki (tega delfina je priča lani ujela v svoj objektiv) in plavut NMB-ja (t.j. neznanega morskega bitja) si nista čisto nič podobni, zato lahko delfina izključimo.
Zaradi neenotnosti strokovnjakov presojo o tem, ali gre za človeku nevarno morsko bitje, prepuščamo vam.«


PAZITE, KJE PLAVATE!


P. S. Kljub sarkazmu in ciničnemu tonu fotografije NISO fotomontaža! Sem pri novici upoštevala glavno načelo pisanja novic (4K + 1Z)? Kakorkoli že ... uspelo mi je veliko bolje kot pa t.i. novinarjem 24ur.

UPDATE
 

ponedeljek, 22. avgust 2011

ODVISNIK JE DOMA

Vsi znaki kažejo na to, da sem odvisnik od interneta. Nisem zdržala brez. Niti en sam samcat teden nisem zdržala brez neta. Tale tedenski dopust sem nameravala preživeti v popolni izolaciji od interneta, pa je sedaj še kako očitno, da ta moja briljantna ideja o odrekanju ni obrodila sadov. Eh, eh. 

Res je, da na morju nisem imela neposrednega dostopa do interneta in to dejstvo je na začetku nakazovalo, da bo dopust minil vsaj v znamenju prisilne odklopljenosti. Prisilna, ampak izbirna abstinenca od interneta. Kljub temu da sem vedela, da imam par posrednih možnosti dostopa (kaj naj rečem … hvalabogu za wireless), sem vseeno vztrajala na tem, da interneta ne potrebujem. Le zakaj si ne bi spočila in se čisto odklopila od vsakdanjika? No, ni mi uspelo. Ob prvi priložnosti sem smuknila v avto in se odpeljala na območje javnega dostopa do brezžičnega neta.

Drugače nisem tiste vrste odvisnik, ki cele dneve preživi na računalniku in netu, sem pa definitivno odvisnik v smislu nenehne dostopnosti do neta. Ko ga potrebujem, je vedno tam zame, da mi pomaga. Obožujem ta neprestani dostop do vseh virov informacij, glasbe, linkov, novic, blogov in vsega ostalega. In ker je vedno tam, ko ga potrebujem, sem totalno razvajena.
Tako sem bila prejšnji teden na morju in kar naenkrat sem se težko znašla. Ne da sem pogrešala surfanje kot tako. Pogrešala sem informacije. Kadar se mi v glavi porodi kakšno vprašanje (in to je dostikrat) enostavno vprašam ata Googla in midva skupaj vedno najdeva odgovore na vsa še tako komplicirana vprašanja. Ata Google ve (skoraj) vse. Skupaj širiva obzorja in iščeva, dokler ne najdeva. Vendar Google ve vse ob eni pomembni predpostavki – t.j. da nismo totalni imbecili za sestavljanje PRAVIH ključnih besed. Glede na človeške izkušnje pa je žal marsikdo te vrste imbecil, ki enostavno ne ve, kaj vtipkati v tisto belo okence preden stisne gumb Najdi. Ideja - morda bi morali imeti tečaje, kjer bi ljudi učili producirati prave ključne besede. To je neke vrste možganska umetnost, ki jo marsikdo ne obvlada.

Res je, da je dopustniški teden minil ob krepko okrnjenem internetnem dostopu, vendar pa ni minil po prvotnih načrtih ostati in preživeti brez njega. Iz tega sledi samo tale nauk: »Tako je. Sem internetni odvisnik 24/7.«

Nekdo, ki ga zelo dobro poznam pa je še kako navajen na odsotnost internetne povezave, saj tam, kjer živi še vedno niso uspeli pridobiti lastnega internetnega priključka. Pa sploh ne živi bogu za nogo, samo tista centrala (ali karkoli že je) v kraju  je menda polna in tako se vsak dan muči z mobilnim počasnim in OMEJENIM internetom. Grozovito. Draga moja prijateljica, sicer vem, da ste primorani živeti v takšni brezinternetni situaciji, vendar te kljub temu občudujem! Zares. Saj vidiš mene – jaz odvisnik od hitrega, neomejenega in vedno dostopnega neta ne zdržim niti en teden brez. 

Sedaj pa zopet doma in on-line :) 

P.S. Tudi tiste pobožne želje, da bom na dopustu pisala, se niso uresničile. Samo zdej sem čisto "back to reality" in tudi že pišem. 

sobota, 13. avgust 2011

KONČNO MORJE = DOPUST BREZ INTERNETA

Končno sem ga dočakala tudi jaz. Grem na oddih, na morje. Sem že pozabila, kako je biti en cel teden brez interneta. Dolgčas mi že ne bo. Imam kopico knjig, razvedrilnih in študioznih. Bom vsaj nadoknadila nekaj izgubljenega branja :) Yes

Če človek vsakodnevno živi tako, da ima net 24 ur dnevno ob sebi, potem nastopi neke vrste abstinenčna kriza, ko kar ne veš, kam bi se dal, ker ne moreš pogledati mejla, poslušati kak komad iz Youtuba, viseti na FB-ju, blogu in še čem in ko nimaš vsako sekundo povezave do neskončnega vira informacij ... ampak je pa včasih fino totalno odklopiti in biti nedosegljiv za vse. Brez trapastih slabih novic, brez skrbi. Točno to potrebujem - da dam možgane na stand by in da uživam na plaži ob branju knjig, morda pa tudi ob pisanju kakšnega novega bloga :) 


torek, 9. avgust 2011

KAKŠNA GOSPODINJA PA SI!

So stavki, ki mi gredo še posebej na živce in mi zavrejo kri. Stavki, ki jih izrečejo drugi in so namenjeni meni. Meni osebno, ker sem takšna, kakršna sem v psihičnem, fizičnem ali kakšnem drugem smislu. To so tisti stavki oz. skorajda že fraze, ki nam jih sogovorec ponudi kot odgovor takrat, ko mu zmanjka besed ali pa ne premore zadosti intelektualne lastnine, da bi nam v odgovor ponudil kaj bolj sofisticiranega. Med vsemi temi zabitimi odgovori, ki sem jih deležna, obstaja eden prav poseben, ki mi ne samo pospeši srčni utrip, požene kri po žilah in me naredi neskončno jezno, ampak tudi povzroči besno bruhanje ognjenih besed. In to je tale znameniti: »KAKŠNA GOSPODINJA PA SI!«

Dragi moji sogovorci in ostali! Sploh NISEM! Nisem gospodinja! In nočem biti gospodinja! Je s tem kaj narobe?! A je greh, če ne uživam v pospravljanju, sesanju, pranju, likanju, šivanju, pomivanju posode, tal in ostalih pizdarijah? Je greh, če nisem obsedena s čistočo v tej meri, da bi pucala in drgnila vsak dan? Je morda greh, da ne želim vsem po vrsti odnašati riti in jim biti sužnja? Ali pa da imam kaj bolj pametnega za početi, kot pa da vsak dan porabim 2 uri za to, da skuham in potem še pomivam posodo? Bom šla v pekel, če mi šivanje ne gre od rok in je moj vrt zaraščen? Da mi vse rože pocrkajo in da je čiščenje WC školjke eno izmed najbolj gnusnih opravil? Je morda narobe, da vse te stvari naredim le takrat, ko so že nujno potrebne in ne ravno z veseljem in nasmeškom na obrazu?

Znam marsikaj, vendar me od »gospodinjskih opravil« veseli le eno – kuhanje. Vendar ne tisto vsakdanje, ko svoji družinici veselo skuhaš kosilo, potem pa se nad njim zmrdujejo in ga kritizirajo. Rada ustvarjam v kuhinji. Preizkušam, poskušam, okušam. Vse to delam z veseljem.

To, da me sploh nekdo opredeljuje za gospodinjo, mi dvigne pritisk, da pa me hkrati označijo še za slabo gospodinjo, pa je že višek predrznosti. Ali pa da mi nekdo navrže, da je nekaj moje delo samo zato, ker sem pač ženska. Ni hujšega kot to!

Veste kaj, sinonim za gospodinjo bi lahko bil služkinja. Gospodinja = služkinja.

A ker sem ženska moram biti dobra gospodinja? Dobra gospodinja za morebitnega moža in otroke, za katere bom skrbela, jim prala, likala, kuhala in vse to? Jebeš tak lajf! Kje že piše, da je vse to moje delo, moja dolžnost?

No, saj zase že znam poskrbeti in ko je treba, je pač treba opraviti tudi kakšno »gospodinjsko delo«. Vendar pa nikoli ne bom gospodinja (ne dobra, ne slaba) ne sebi ne svoji družini. Biti gospodinja je služba brez plačila in jaz ne potrebujem dveh služb. Samo eno službo rabim, tisto pravo, ki me bo veselila, me izpolnjevala in mi prinašala finančni priliv. Gospodinja/služkinja pa že ne bom. Hvala lepa, NE; to službo zavračam.

ponedeljek, 1. avgust 2011

ČUDEN DAN

A ni danes tak čuden utrujen in len dan? Že dolgo se nisem počutila tako, tako .... neproduktivno. Brez ideje in brez volje za pisanje. Pa tudi na splošno brezvoljno in slabovoljno. Niti zelo dobra današnja vest, ki se me konkretno dotiče, ni dosegla razveselitvenega učinka. Za danes ni zdravila. Kaj pa vem ... morda bo jutri bolje. Mora biti bolje. BO bolje. Današnji brezvezen in turoben dan pa bo morda izbrisal spanec. 


Lahko noč in pa "Go to sleep" za uspavanko. I'm really going to sleep now ...


KREZIP - Go to sleep