So stavki, ki mi gredo še posebej na živce in mi zavrejo kri. Stavki, ki jih izrečejo drugi in so namenjeni meni. Meni osebno, ker sem takšna, kakršna sem v psihičnem, fizičnem ali kakšnem drugem smislu. To so tisti stavki oz. skorajda že fraze, ki nam jih sogovorec ponudi kot odgovor takrat, ko mu zmanjka besed ali pa ne premore zadosti intelektualne lastnine, da bi nam v odgovor ponudil kaj bolj sofisticiranega. Med vsemi temi zabitimi odgovori, ki sem jih deležna, obstaja eden prav poseben, ki mi ne samo pospeši srčni utrip, požene kri po žilah in me naredi neskončno jezno, ampak tudi povzroči besno bruhanje ognjenih besed. In to je tale znameniti: »KAKŠNA GOSPODINJA PA SI!«
Dragi moji sogovorci in ostali! Sploh NISEM! Nisem gospodinja! In nočem biti gospodinja! Je s tem kaj narobe?! A je greh, če ne uživam v pospravljanju, sesanju, pranju, likanju, šivanju, pomivanju posode, tal in ostalih pizdarijah? Je greh, če nisem obsedena s čistočo v tej meri, da bi pucala in drgnila vsak dan? Je morda greh, da ne želim vsem po vrsti odnašati riti in jim biti sužnja? Ali pa da imam kaj bolj pametnega za početi, kot pa da vsak dan porabim 2 uri za to, da skuham in potem še pomivam posodo? Bom šla v pekel, če mi šivanje ne gre od rok in je moj vrt zaraščen? Da mi vse rože pocrkajo in da je čiščenje WC školjke eno izmed najbolj gnusnih opravil? Je morda narobe, da vse te stvari naredim le takrat, ko so že nujno potrebne in ne ravno z veseljem in nasmeškom na obrazu?
Znam marsikaj, vendar me od »gospodinjskih opravil« veseli le eno – kuhanje. Vendar ne tisto vsakdanje, ko svoji družinici veselo skuhaš kosilo, potem pa se nad njim zmrdujejo in ga kritizirajo. Rada ustvarjam v kuhinji. Preizkušam, poskušam, okušam. Vse to delam z veseljem.
To, da me sploh nekdo opredeljuje za gospodinjo, mi dvigne pritisk, da pa me hkrati označijo še za slabo gospodinjo, pa je že višek predrznosti. Ali pa da mi nekdo navrže, da je nekaj moje delo samo zato, ker sem pač ženska. Ni hujšega kot to!
Veste kaj, sinonim za gospodinjo bi lahko bil služkinja. Gospodinja = služkinja.
A ker sem ženska moram biti dobra gospodinja? Dobra gospodinja za morebitnega moža in otroke, za katere bom skrbela, jim prala, likala, kuhala in vse to? Jebeš tak lajf! Kje že piše, da je vse to moje delo, moja dolžnost?
No, saj zase že znam poskrbeti in ko je treba, je pač treba opraviti tudi kakšno »gospodinjsko delo«. Vendar pa nikoli ne bom gospodinja (ne dobra, ne slaba) ne sebi ne svoji družini. Biti gospodinja je služba brez plačila in jaz ne potrebujem dveh služb. Samo eno službo rabim, tisto pravo, ki me bo veselila, me izpolnjevala in mi prinašala finančni priliv. Gospodinja/služkinja pa že ne bom. Hvala lepa, NE; to službo zavračam.