TURKIZNO ZMEDEN

Ne vem, če veste, ampak v svetu barv, tam nekje, obstaja barva, ki se ji reče turkizna. Turkizna je modro-zelena barva. Ne modra, ne zelena, ampak modra in zelena skupaj. Nikakor vas ne želim podcenjevati, da ne poznate turkizne barve, le moje izkušnje zadnje čase nakazujejo, da ljudem ni ravno jasno, kakšna je ta turkizna barva. Sama sem na to nepoznavanje skrajno občutljiva, saj je turkizna ena izmed mojih najljubših barv. Recimo primer za nepoznavalce: turkizna je letošnja vinjeta. Pa peščene rajske obale in tako naprej.

Vir: 24ur.com

Zadnjič enkrat si v McDonald's-u ob nakupu menija dobil gratis kozarec. Pridem res vsa lačna v McDonald's in naročim en meni, ne zaradi kozarca, izključno zaradi lakote. In, ker že mi na blagajni poriva tisti kozarec na pladenj, prej kot hamburger, izstrelim kot iz topa: »Turkiznega bi!« Tip za blagajno me pogleda in pravi: »Turkiznega? Kakšna pa je turkizna?« In jaz nazaj: »Ja, turkizna je turkizna!« Naj povem, da je bilo na voljo 6 različnih barv – med njimi tudi modra, zelena in turkizna. 

Ga vidite, kateri je turkizen?

In tukaj je nastala zmeda. Ker se tipu ni niti sanjalo, stopi pod tisto osvetljeno tablo, na kateri je bilo narisanih vseh 6 kozarcev in pokaže na vijoličnega. V mojih mislih zadoni: »Ojej, smo pa še daleč od modre, zelene in turkizne.« Ker ga res nisem želela spravljati v še večjo zadrego, mu rečem: »Tisti, skrajno desno.« In on pokaže na modrega (ki je bil na levi). In takrat me prešine – ne, samo da tip ne loči barv, niti ne loči med levo in desno (op. tablo sva gledala iz iste smeri). In jaz še kar ponavljam in kažem z roko: »Skrajno desni, skrajno desni …« In ne, nikakor mu nisem mogla dopovedati, kateri je turkizen. Jah, ker sem bila že pošteno lačna, sem obupala nad turkiznim kozarcem. Čeprav je šel ta fantič v skladišče gledati, če imajo še kakšen kozarec turkizne barve (po tistem, ko naj bi razumel, kateri kozarec hočem), je prišel nazaj s škatlo modrih kozarcev. In tako je bil moj želodec potešen, duh pa ne, saj je hotel turkizni kozarec. In še danes ne vem, ali res ni bilo nikjer nobenega turkiznega kozarca več ali pa tisti fantič še vedno ne loči turkizne od modre. In to ni bil edini pripetljaj s turkizno …

Drugi se je zgodil danes. Grem v trgovino, tokrat z namenom, da dobim skodelico za juho. Ker če kupiš 4 Knorr izdelke, dobiš skodelico za juho, skupaj z žličko gratis. In ker že ravno potrebujem juhe, in ker že ravno potrebujem skodelico (za v novo službo), grem in nabavim te 4 juhe in odidem z računom do informacij, da dobim svojo skodelico. Na voljo so bile v rumeni, rdeči, modri, zeleni in turkizni barvi. Me vpraša prodajalka, katero barvo želim. Seveda rečem turkizno. Ona odvrne: »Gospa, turkizne nimamo.« Jaz vsa zaprepadena, da ne bom dobila svoje skodelice: »Kako nimate?« Odvrne: »Imamo modro ali zeleno.« Jaz vztrajam: »Turkizno! Mogoče je tista, ki je za vas modra, zame turkizna. Pokažite mi prosim modro.« In veste, katero skodelo prinese na šalter? Ja, prav ste uganili. Turkizno. Takrat v nasmehu odgovorim: »Ja, tole bi, turkizno torej!«

In tako je Barbina dobila turkizno skodelo, da bo lahko v času malice, saj po novem hodi v službo, iz nje srkala vroče instant župice!