Pričenja se … vsa ta vročica okoli Evrovizije. Do prvega polfinala manjka samo še dober teden in to je zadnji čas, da se poglobimo v letošnjo evrovizijsko ponudbo. Tudi RTV je že začel s svojimi oddajami, kjer bodo predstavili vse letošnje skladbe in jih z gosti tudi malo pokomentirali. To prvo oddajo sem si pogledala … nič takega, da bi si želela ogledati še naslednje oddaje (dolgčas pač). Pesmi so tako ali tako že vse zdavnaj dosegljive, tako da jih lahko tudi sama preposlušam in pokomentiram. To, da bom svoje mnenje tudi zapisala, je prav ena dobra reč … namreč, ko bo vsega tega cirkusa konec, bom lahko pogledala tale zapis in ovrednotila svoje vedeževalske sposobnosti.
Sicer obstaja razlika – moji komentarji in opažanja so nastali zgolj na podlagi glasbe, ki je dosegla moja ušesa; in to so seveda studijsko posnete pesmi. V živo sem prepričana, da BO drugače – slabše seveda, vsaj pri tistih s povprečnimi glasovnimi sposobnostmi. Teh pa je večina, kot po navadi. Seveda ne smemo zanemariti tudi ostalih dejavnikov vpliva, ki bodo mešali štrene – nastop, koreografija, obleka, faktorji presenečenja ter faktorji zgražanja.
Tokrat se osredotočam na prvih 19 pesmi iz prvega polfinalnega večera (sledijo si v takem vrstnem redu, kot bodo 10. maja 2011 pricapljali na oder):
1. POLJSKA: Magdalena Tul – Jestem
Lanske pesmi se ne spomnim, torej očitno ni prišla do finala. Letošnja ni tako slaba pesem in ob zares slabih konkurentih ima morda manjše šanse za preboj do finala.
2. NORVEŠKA: Stella Mwangi – Haba Haba
Kaže, da pesem nima medmetnega refrena. Dasiravno ne vem, iz katerega jezika je tale Haba Haba, bi moji možgani logično sklenili, da ta jezik prihaja nekje iz podsaharske Afrike. Kaj pa vem, mene ne prepriča niti s tem miganjem in ritmom.
3. ALBANIJA: Aurela Gace – Feel the Passion
Ne, ne in ne. Morda bi še šlo do t.i. »refrena«, ki je zame slabši od preostanka pesmi. Refren pa ja ne more in ne sme biti slabši od ostalih kitic. Enkratno poslušanje te pesmi je povsem zadovoljilo moje potrebe po bruhanju.
4. ARMENIJA: Emmy – Boom Boom
Napovedujem ji, da pride v finale, vendar pa … pesem je, kot bi bila sestavljena iz dveh povsem različnih pesmi. Vsaka zase bi funkcionirala prav v redu, skupaj pa žal ne. Drugače pa pesem ima ritem, dokaj spodobno melodijo, ki se ti zasidra v uho in kaj kmalu te prime, da bi malo zamigal. O medmetnem besedilu ne bomo izgubljali besed … velikokrat je bolje, da človek besedila ne razume, kot da je soočen z avtorjevim pomanjkanjem talenta/znanja angleščine.
5. TURČIJA: Yüksek Sadakat – Live it up
Do finala. Saj vemo, tudi ob slabi pesmi, se jim finale ne bi izmuznile. Vendar pa je Live it up daleč od slabe pesmi, meni je zelo všeč. Končno kitare in rock! Všečno, vendar ne tako zelo, kot so mi bili všeč Athena, ki so Turčijo zastopali leta 2004 s pesmijo For Real in v finalu zasedli odlično 4. mesto.
6. SRBIJA: Nina – Čaroban
Z eno besedo = RETRO. Včasih mi retro paše, večino časa pa ne. Kaj pa vem … res je, da sem dostikrat nostalgična, vendar pa nisem za to, da se ob pomanjkanju idej zatekamo v zgodovino. Original je pač neponovljiv. Lahko nam uspe, da prekašamo original, vendar Čaroban to že ni. Kljub temu gre v finale.
7. RUSIJA: Alexey Vorobyov – Get You
Kaj vem … nekje v zlato sredino bi ga umestila. Je poslušljiv pa hkrati nič posebnega. Napovedujem mu finale. Škoda, ampak mene ti ruski fantiči nikoli ne prevzamejo.
8. ŠVICA: Anna Rossinelli – In love for a while
Srčkana pesmica s poslušljivim besedilom, za katero nisem prepričana, da jo bodo gledalci sprejeli v tolikšni meri, da bi pristala v finalu. Upam pa na najboljše. Jaz bi jo poslala, ker je ena izmed redkih v tem polfinalu, ki bi si napredovanje zaslužila.
9. GRUZIJA: Eldrine – One more day
Malo hard, malo rap. Meni zaenkrat ni med favoriti.
10. FINSKA: Paradise Oskar – Da Da Dam
Tudi meni ta pesem in izvajalec v spomin prikličeta lanskoletnega belgijskega izvajalca po imenu Tom Dice. Bil je moj lanskoletni favorit z izvrstnim komadom in preprostim nastopom, ki je dosegel gledalca. Finski Paradise Oskar mu ne seže niti do kolen. Ob prvem poslušanju mi je bila pesem všeč, vendar pa me je že takoj zmotil ta okoljevarstveni apel v besedilu. Kaj nismo precej prepozni za take nagovore? Če bi nastopal s tem apelom 10 let nazaj, bi si mislila: »OK, tip ima point, pa še dobra pesem je.« Danes pa si mislim: »Kako si patetičen s temi svojimi okoljskimi izlivi, niti dobra melodija te ne reši. Kje si bil pa pred desetimi leti? No, morda se še nisi rodil … vendar, kakorkoli že – danes si prepozen!« Pa še nekaj … očitno mu zmanjkuje besed in idej, saj se je zatekel k mašilom da da in dam (ki sicer v našem prelepem jeziku nekaj pomenijo, v angleščini pa prav nič!). Če že nagovarjaš, nagovarjaj silovito! To pa je bled nagovor z dobro glasbeno podlago. To je vse.
11. MALTA: Glen Vella – One life
Razočarana. Že dolgo niso poslali tako slabe pesmi na ta šou. Hvala, ne.
12. SAN MARINO: Senit – Stand by
Pozabljiva. In v meni ne zbuja prav nobenih občutkov ali besed, s katerimi bi jo lahko še kako drugače opisala. Ta bo šla takoj po polfinalu nazaj domov kot tudi Malta.
13. HRVAŠKA: Daria Kinzer – Celebrate
Sedem vikendov sem spremljala hrvaško Doro in bila na koncu dvakrat razočarana. Še kar ne morem dojeti, da na Evrosong pošiljajo tole štanc štanco na prvo žogico, ko pa bi lahko malce tvegali in izbrali odličen komad Stotina godina. No saj, kar je slabše za njih, je boljše za nas … vendar pa kljub temu drugega razočaranja – da niso izbrali Jacquesa Houdeka – ne bom prebolela nikdar in nikoli. Kako se lahko zgodi, da imaš v državi takšen vokal z izjemno interpretacijo in ga pustiš doma? Neverjetno. Kar so letos naredili Hrvati, bi lahko definirali kot zločin proti človečnosti … ali pa samomor.
Če ste morda prebrali moj blog o EMI in DORI, potem se spomnite, da sem se takrat spraševala, če sem prav slišala refren pesmi zmagovalke v angleščini … refren in naslov pesmi sta bila Break a leg. Očitno jim je vsaj tu pravočasno prišlo in so ga zamenjali za Celebrate. Morda bodo celebrirali do finala, v finalu pa nikakor ne.
14. ISLANDIJA: Sjónni's Friends – Coming home
Ga slišiš, ni napačen, vendar pa ne prevzame v zadostni meri.
15. MADŽARSKA: Kati Wolf – What about my dream
Če se vpraša mene, je to letošnja zmagovalka! Izjemna pesem z dobrim besedilom. Hitra pesem, zraven katere se lahko pleše, poje in veseli. Del pesmi je v madžarskem jeziku in to pesmi ne naredi slabše! In lahko se jo posluša znova in znova, pa se je človek ne naveliča. To je zmagovalna definicija in če Madžarska zmaga s svojo Kati, bom nadvse zadovoljna nad izborom gledalcev in poslušalcev! Je pa res, da moramo počakati še na »live« izvedbo, da slišimo, če tudi v živo tako zažiga!
16. PORTUGALSKA: Homens da Luta – Luta e alegria
No ja, morda pa njim portugalščina škodi. Ali je to morda slaba pesem? Drage države, ki sodelujete na ESC-ju, in vsi tisti, ki glasujete: Interne fore (kot tale portugalska že mora biti) na Evroviziji ne zažgejo! Zakaj? Ma zato, ker jih svet ne razume! Vse kar dosežete s pajaci, ki jih pošljete na ta šou, je to, da se vam cel svet posmehuje in vas ima za kretene in bizgece! Dragi Slovenci, tudi na vas je letelo vse to … kar spomnite se, kaj za enega hudiča ste poslali lansko leto. Zaradi vas še jaz izpadem bizgec brez okusa za glasbo! Upam, da se učite na napakah! Saj veste, osel gre samo enkrat na led – gremo Slovenci večkrat?
17. LITVA: Evelina Sašenko – C'est ma vie
Morda pesem za v kakšen film, ne pa za na evrovizijski oder. Že pozabljeno.
18. AZERBAJDŽAN: Ell & Nikki – Running Scared
Včeraj je Marlenna komentirala, da je ta komad patetičen. Oprosti, če je to patetika, kaj pa so potem ostale pesmi? To pesem bi uvrstila v zgornji del zlate sredine. Je dober komad, ki bi si ga človek še kdaj z veseljem zavrtel. Spominja me na eno bolj znano skupino, pa se ne spomnim na katero … Aha, morda na One Republic, zaradi tistega ooo-ujanja. Finale jim ne uidejo.
19. GRČIJA: Loucas Yiorkas feat. Stereo Mike – Watch my dance
WTF? Saj je prav, da gremo »out of the box«, samo jaz si tega ne predstavljam takole. So zameštrali vrstni red? Prevladuje »spev« Stereo Majka in ne Yiorkasa … torej bi se morala imenovati Stereo Mike feat. Loucas Yiorkas. Ne bom rekla, da mi nista všeč, ker bi se zlagala … grški bog z imenom Loucas še kako prebudi vse moje čute. In ubogala ga bom. Tako kot veli v naslovu pesmi - Watch my dance -, tako bom naredila: gledala bom njega, pa tudi njegov ples! Najraje pa bi videla, če bi šlo za striptiz. V tem primeru morda še glasujem zanj! Z mojim glasom ali brez jim bo šlo letos brez Cipra na tesno.
V finale pošiljam:
1. Madžarska
2. Švica
3. Turčija
4. Finska
5. Azerbajdžan
6. Armenija
7. Srbija
8. Hrvaška
9. Rusija
10. Norveška
Čedalje več pesmi je zapetih v angleškem jeziku. Menda zato, ker tako ljudje razumemo, kaj se prepeva in to menda vpliva na končno uvrstitev pesmi. Nihče pa ne pomisli, da če je pesem dobra, ji dobra uvrstitev kljub nerazumljivemu jeziku ne uide. Tako pa se v upanju na boljšo uvrstitev vsi zatekamo k rešilni bilki, ki jo imenujemo angleščina. Tudi če se z angleščino lomimo in komaj vsako drugo besedo pravilno izgovorimo … pa kaj … in če avtor več od primitivnega angleškega besedila brez vsebine ne premore … pa kaj! Pojmo v angleščini, tako nas bodo vsaj vsi razumeli. Ali pa tudi NE! Včasih je bolje, da ostaneš nerazumljiv.
Dobra pesem je in mora biti dobra pesem, pa tudi če je zapeta v jeziku, s katerim se sporazumevajo … npr. delfini!
Ni komentarjev:
Objavite komentar