Kaj bi brez hitrega interneta, Googla, Youtuba, E-Mule in podobnih piratskih zadev? Tehnologija je zakon. Lenoba je zares gonilo napredka. Kaj vse smo iznašli, samo, da bi si olajšali življenje in pospešili pot do cilja. Brskalnik, ključne besede, enter in smo tam. Ata Google vse najde. Razen za v avto za na USB ključ, si ne znam predstavljati, čemu sploh še služi shranjevanje glasbe v .mp3 obliki. CD-jev verjetno nihče več ne peče. Tudi glasbeni stolp je izgubil svojo funkcijo, vsaj moj. Glasbo poslušam preko računalnika, radio preko interneta. Še vedno pa stoji tam v kotu moje sobe in služi kot nosilec prahu. Tale Youtube naredi stvar sila preprosto. Klik in play … poslušaš in gledaš lahko VSE. Prastaro, staro, novo, najnovejše, še neizdano ter nešteto drugih bedarij in kozlarij tega sveta.
Še pomnite, dragi sovrstniki, kako smo to počeli včasih, pred internetom? Pri meni je veliko vlogo odigral star mamin radio, ki je služil že njej v študentskih letih (mimogrede, še vedno deluje). Imel je tudi predvajalnik za eno kaseto, ki pa na žalost ni deloval. Tako sem poslušala radio. Radio Krka. Vsak dan, ves popoldan. Posebno pozornost so požele glasbene želje. Takrat se je vrtela »tanova« muska. Če nisi poslušal glasbenih želja, nisi mogel sledit, kaj je IN in kaj OUT. Občasno smo tudi sami klicarili v eter in težili za komade, ki so nam bili trenutno všeč. Najhuje je bilo, ko si dobil odgovor, da je bila ta pesem predvajana pred kratkim in da si moraš izbrati drugo pesem. Ojej … to je bila katastrofa. Radio pač ne gre na »repeat« in tako smo poslušali tisto, kar je bilo ušesom dano.
Pravo revolucijo v mojem življenju je povzročil moj prvi glasbeni stolp. Imel je 2 kasetnika! In možnost snemanja! Si vi sploh lahko predstavljate, kaj je to takrat pomenilo nam, glasbenim navdušencem? Če niste tega doživeli tudi sami, potem verjetno ne.
Nič več odvisnosti od radia, sedaj smo snemali in imeli funkcijo ponovnega predvajanja. No ja, če bi temu lahko tako rekli. Kaseto je bilo vendarle potrebno zavrteti nazaj in nikoli nisi vedel, kje je začetek pesmi. Pa si vrtel malo nazaj, malo naprej, vmes si se izgubil … nato kaseto obrnil na stran B, po pomoti kaj presnel in tako naprej (in nazaj).
Od tistega čarobnega momenta, ko sem dobila glasbeni stolp, sem še bolj pogosto spremljala glasbene želje in bila prilimana na gumb REC. Čeprav si verjetno mislite, kako je snemanje pesmi iz radia sila preprosta stvar, naj vam razložim, da to sploh ni res! Ujeti pravi moment za začetek snemanja pesmi in v pravem trenutku prekiniti snemanje, je zakomplicirano. Cilj je seveda posneti pesem v celoti, brez govora radijskega voditelja. Vam pravim, zakomplicirano. Po navadi ni šlo. Tako so je pesem posnela na tri četrt ali pa je bila cela, vendar s primesmi govora ali raznih oglasov.
V drugem predalu, tik zraven glasbenega stolpa, še vedno hranim nekaj kaset, ki sem jih posnela v tistem »REC obdobju«.
 |
| Iz mlajše "REC ere" |
Nekaj me je prijelo (morda spet nostalgija) in sedaj prebiram te kasete ter sezname pesmi, ki so ročno napisani na kasetnih ovitkih. Vas zanima, katere so tiste pesmi, ki sem jih včasih poslušala? Ko sedaj tole prebiram, se nekaterih pesmi sploh ne spomnim, ob drugih me zgrozi, kako sem lahko kaj takega sploh poslušala, nekaj pa je takih, ki so še vedno zakon.
V kategorijo Se ne spomnim in hkrati v kategorijo Se zgrozim bi spadalo tole:
Tale pa je še vedno lepa pesem:
Ja ja, včasih je bilo življenje težko!
Ni komentarjev:
Objavite komentar