torek, 21. februar 2012

VERJAMEM V VERJAMEM

Ob prvem poslušanju letošnjih pesmi na Valu 202, ki bodo na Emi 2012 tekmovale za uvrstitev v Baku, sem bila precej razočarana, saj mi ni bila nobena pesem posebno všeč. So pa bili moji možgani brez vsakršnih dvomov, kdo bi moral v Baku. To je definitivno Eva Boto! Zakaj? Preprosto … Prusnički še na playbacku zvenita povprečno slabo, sprašujem se, kaj bo šele v živo? Sicer dopuščam možnost, da me presenetita, čeprav menim, da ju nobena vaja ne bo naredila za nadpovprečne. To je zdaj že več kot jasno.

Sprašujem se, zakaj sploh kdo favorizira dvojčici. Vedno dobim isti odgovor – ker sta odštekani in ker lahko naredita šov na Evroviziji, ki je itak en sam šov. To je sicer res in tudi res je, da njuni komadi niso slabi; Konichiwa in Love hurts sta mi še kar všeč. Ta edini argument, zakaj bi dvojčici morali v Baku, mene ne prepriča. Kdor spremlja Evrosong ve, da sta lani Irsko zastopala dva nora dvojčka Jedward, ki sta dokazala, da razen odbitega nastopa in t.i. šova, glasbeno in pevsko  nista noben presežek. Ja, ja, Evropi sta bila všeč, ker sta predstavljala neko svežino in norost, nekaj novega in še nevidenega. Torej, zakaj bi Evropa letos glasovala za njun ponaredek v obliki naših dvojčic? Ne bo, tako preprosto je to. Zakaj do sedaj še nihče ni pomislil in podal dvoma (tudi misijski sodniki),  da če naprej pošljemo dvojčici, bo to izpadlo, kot da kopiramo lanske Irce? To je bilo že videno in slišano. Je pa tako, da imajo vse države tendenco, da naslednje leto pošljejo na Evrosong nekaj, kar grozno močno spominja na kakšne lanske dobro uvrščene pesmi/izvajalce. Ljudje božji, kopiranje in ponavljanje nikoli ne prinese uspeha. Še Nemčija je to jasno dokazala s svojo Leno. V drugič pač ni šlo, pa čeprav je kopirala samo sebe. Morda pa Slovenija ravno to hoče! Kopirati Irsko … Če poslušam dvojčici z Love hurts mi je to takoj jasno. Slišite tudi vi kakšno podobnost med Love hurts in Lipstick?



Po večkratnem poslušanju vseh letošnjih pesmi za Emo, sem kljub prvotnemu nenavdušenju našla svojega favorita. To je Eva z Verjamem! Zakaj sem za Evo, se mi zdi, da je bolj ali manj jasno. Vsekakor preferiram dober vokal, ki lahko prepriča vsaj sodnike, kot pa skopirano že videno odbitost. In tudi Evine pesmi se mi zdijo tako na splošno na precej višjem nivoju kot pesmi od dvojčic.

Vse tri Evine pesmi (Verjamem, A si sanjal me, Run) lahko na predvajalniku zlahka dam na repeat in me to ne bo motilo. Pesem Verjamem zares močno, tako po strukturi kot po melosu, spominja na zmagovalko Molitvo, Run pa mi je zelo povprečno melodična balada s predvidljivim in dolgočasnim besedilom in ko jo slišim najprej pomislim na Celine Dion. Nisem prepričana, da jo bo Evropa opazila, saj je to taka pesem, da se zlahka izgubi med množico melodičnih popevk. Verjamem pa v Verjamem … zdi se mi, da Evropa ljubi ta balkanski melos in čeprav je pesem prej koračnica žalostinka kot kaj drugega, bo zlahka opažena zaradi dobre melodije in upam da tudi izvedbe. Res je, da Verjamem ni nobena novost in je že bila slišana na Evrosongu, je pa bolj standardna in takih se ljudje ne naveličajo. V kombinaciji z balkanskim melosom, pa je ljudem lahko celo všeč malo bolj kot kakšna druga. In tokrat bi vztrajala, da gre Verjamem naprej slovenskem jeziku, saj je njeno besedilo odlično. Poskusimo tokrat s slovenščino, saj tako nimamo kaj izgubiti …


Kako bo pesem na koncu izpadla, je vsekakor odvisno od Eve, njenega nastopa ter interpretacije. Še tako dobro pesem lahko izvajalec mimogrede uniči. Bomo videli … ob slednji predpostavki se lahko kaj zlahka zgodi, da spremenim svoje mnenje o tem, kdo in kaj bi moralo naprej v Baku. Upam le, da bo Slovenija izbrala najboljšo, ne glede na vse druge obstranske dejavnike všečnosti, medijske preferiranosti in kuhinje. 

Ni komentarjev:

Objavite komentar