Nadaljevanje ...
3. dan – DÜSSELDORF: malo izven
Ko so nama še prejšnji večer vsi zatrjevali, da bo jutri sonce, se je zgodilo nekaj katastrofalnega. Cel dan je pršil dež. Čisto cel dan. In to je precej pokvarilo najine načrte pa tudi fotografije. Prvotni plan je bilo odditi na jug Düsseldorfa in si najprej ogledati grad Benrath ter se sprehoditi po čudovitem 61 hektarjev velikem grajskem parku, potem pa pot nadaljevati na skrajni sever mesta ter si ogledati vasico Kaiserswerth, kjer tik ob Renu stojijo ruševine srednjeveške vojaške utrdbe Barbarossa Pfalz. Vendar pa je dobesedno vse skupaj padlo v vodo, saj nama je dež vzel precejšen del veselja. Pohajkovanje naokoli z dežniki žal ni tako prijetno. Kljub temu sva načrt izpeljali, le kosilo in sprehod v grajskem parku sta žal odpadla.
Benrath Schloss
Sva pa si zato ogledali naravoslovni muzej, ki se nahaja v enemu izmed kril graščine Benrath in se osredotoča na življenje in naravo ob Renu. Vse je le v nemščini, zatorej malo manj razumljivo. Tisti, ki smo že bili v recimo londonskem Natural History muzeju, potem za nas tale izgleda kot nek pomanjšan amaterski poizkus. Sam grad, ki je nekemu pomembnežu služil kot lovska koča in je zgrajen v rokokojskem stilu pa je izjemen.
Na poti na sever, kjer stojijo tiste ruševine, sva se ustavili in od blizu pogledali še ESPRIT areno, kjer je potekal letošnji Evrosong. Ja, kar ogromen kompleks, ki je dobro dostopen in ravno prav izoliran od ljudi.
Kaiserswerth je tudi srčkano mestece tik ob Renu, vendar pa je zaradi megle in dežja izgubilo večino svojega šarma. Kljub temu ogled le-tega priporočam. Če imamo nekaj domišljije lahko ruševine trdnjave v svoji glavi sestavimo in dobimo sliko nekdanje mogočne vojaške postojanke.
Kaiserspfalz v Kaiserswerthu
Zvečer sva na glavni železniški postaji pobrali prtljago, ki sva jo imeli shranjeno za cel dan le za 5 € (obe skupaj), ter se z vlakom odpeljali v Köln. Celodnevno vozovnico za 15 €, ki sva jo kupili že zjutraj, nama je cel dan služila za ves javni transport po mestnem ringu Düsseldorfa ter tudi za pot z regionalnim vlakom v Köln in mestni promet po Kölnu. ALL in one :)
4. dan – BRÜHL in BONN
Po kavč noči sva se po nasvetu kavč gostiteljice odpravili ob Renu navzgor, proti mestecu Brühl in še naprej do Bonna. Dobra izbira! Pa tudi lahka … samo s podzemno št. 18 naprej proti jugu in prideš do obeh mest.
Najprej sva se sprehodili po Brühlu, skozi katerega je ravno tisti dan potekal maraton. Tekle nisva, sva pa zelo veliko prehodili. Pisarna s turističnimi informacijami je bila v času najinega prihoda zaprta, sva pa vedeli, da iščeva nek grad in da nekje v bližini obstaja še en drug grad. In sva iskali. Nisva porabili dosti časi in že sva odkrili pravi »zaklad«. Veste, obožujem gradove. Če bi lahko, bi takoj živela v kakšnem starem gradiču.
Prvi večji grad v Brühlu se imenuje Avgustusburg, drugi, malo manjši, pa Falkenlust. Oba spadata na listo svetovne kulturne dediščine Unesca že vse od leta 1984. Zgrajena v rokokojevskem stilu sta prava paša za oči tako na zunaj kot tudi notri.
Avgustusburg
Za Avgustusburgom se razprostira vrt v baročnem stilu, ki je danes eden najbolj avtentičnih primerkov evropskega vrta iz 18. stoletja. Paleta rož, drevored na vsaki strani, fontane, vodne kaskade, v ozadju pa pogled na palačo … PREČUDOVITO! Za palačo in vrtom pa se razprostira grajski gozd, v katerem so nekoč gospodje lovili svoj plen. Če se sprehodimo do konca vrta in pot nadaljujejo v gozd, po 2,5 prehojenih kilometrih pridemo do drugega gradiča – Falkenlusta.
Falkenlust
Služil je kot lovska koča, danes pa si ga lahko za 3,5 € pogledamo tudi od znotraj. Čeprav majhen, je ta gradič nadvse zanimiv in mogočen. Kljub skromni opremljenosti, ni pohištvo tisto, ki bi ga hoteli občudovati, ampak neverjetne tapiserije ter keramične ploščice, v katere so oblečene njegove stene.
Strop sprejemnice s stopniščem
Tisti malo daljši sprehod do Falkenlusta in nazaj se izplača, zato ni vredno obupati na pol poti, ko se drevored, ki vodi do tega gradiča, kar naenkrat brutalno pretrga z železnico in cesto. Skorajda ne bi verjela, da se lahko kakšna takšna »balkanska polomijada« pripeti tudi Nemcem.
Ker naju je čas že krepko priganjal, sva se kar hitro odpeljali naprej proti Bonnu. Tudi Bonn leži tik ob Renu in na pogled je precej lepše mesto od Kölna. Sprehod skozi center, obisk parih cerkva, mimo Beethovnove rojstne hiše, slikanje pred mestno hišo, posedanje ob Renu, fotografiranje v parku in že je dan minil. Vse lepo in prijetno!
Mestna hiša v Bonnu
Zaradi nizkega budgeta moram priznati, da sva se z vlakom do Bonna in nazaj večino prepeljali na črno. Malo tveganja in adrenalina mora biti. Čeprav … draga moja prijateljica je zaradi stresa oz. adrenalinske vožnje brez karte skorajda omedlela. Hehe. Drugače nisem pristaš takega početja, vendar pa se mi je zdela karta v eno smer enostavno predraga. Za 20 minut vožnje 8 € se mi zdi preveč. Javni prevoz je v Nemčiji drag. In tudi ne – če potuje npr. skupina 5 ljudi skupaj ali če se kupuje celodnevne karte in se jih dodobra izkoristi. Potem kar gre.
Se nadaljuje ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar