Po dveh tednih bolečin in razočaranja sem zopet doma. Na domači zemljici, v lastni posteljici. Končno! Dejstvo, da sem do doma spet potrebovala en cel dan in ves ta čas nekako preždela bodisi na sedežu letala bodisi na letališču, je moje zdravstveno stanje spet nekoliko poslabšalo. To je bilo tudi za pričakovati. Že prvi dan mi je doktor odsvetoval tako dolgo pot, pa vendarle sem bila in morala biti toliko v stanju, da sem lahko pripotovala nazaj.
Sedajle, ko tole pišem, se mi že pošteno spi, vendar se trudim, saj bi šla rada spat nekoliko kasneje, da uredim vsaj svoj bioritem. Domov sem prišla danes okoli 2. ure zjutraj in do 5. sploh nisem mogla zaspati, zato sem vsaj zmetala stvari iz kovčka in še kar ležijo naokoli na tleh in na mizi. Nisem toliko pri močeh, da bi vse to pospravljala. Še vedno me pošteno boli v hrbtu in nekako težko hodim ter se gibam. Jutri grem k zdravniku, čeprav dvomim, da bom dobila kakšen konkreten nasvet/napotitev naprej. Morda bo rekel, da naj samo počivam. Bomo videli.
Tudi slike sem že prekopirala s fotoaparata na računalnik. Ko bo čas in volja, da jih vse pregledam, uredim in popredalčkam, bom najlepše in najzgovornejše tudi objavila.
To je to. Nobenih izlivov razočaranja in nobenega komentiranja potovanja. Tokrat samo sporočam, da sem doma, da sem še živa in da gre na bolje. Vsaj upam tako. Naslednjič pa vse ostalo … še urejam misli in čustva.
Evo jih: moje nove Allstarke iz lasvegaškega outleta za 48 $ (=35€)
Ni komentarjev:
Objavite komentar